Zibelkagasilstva

Metlika se je s požari soočala skozi vso svojo zgodovino. Lesene, s slamo krite hiše so ogenj prenašale z ene strehe na drugo, mesto pa ni imelo nikogar, ki bi bil za gašenje izurjen.

Zamisel o prostovoljni brambi je v Belo krajino prišla s sosednje Hrvaške, kjer je v Varaždinu takšno društvo delovalo že od leta 1864. Metliški graščak dr. Josip Savinšek je maja 1869 zbral prvih šestnajst fantov in mož ter jim, kot pravi izročilo, na Dunaju z lastnim denarjem kupil prve gasilske čepice.

18. septembra 1869 so se člani prvič sestali na vrtu pred metliškim gradom. Brambo je sestavljalo 27 meščanov oziroma njihovih sinov, vsak je moral biti star vsaj šestnajst let. Nadpoveljnik je postal takratni župan Felix Anton Hess, poveljnik pa Savinšek sam. Pravila brambe so bila potrjena septembra 1870.

Metličan, doktor prava z dunajske univerze in zadnji metliški graščak.

V drugi polovici 19. stoletja je imel velik vpliv na dogajanje v Beli krajini. Požarno brambo je ustanovil, vodil kot njen prvi poveljnik in jo na začetku tudi sam opremil. Ob 150-letnici društva so mu v vhodnem stolpu metliškega gradu posvetili stalno razstavo.

Prva gasilska čelada, ki so jo nosili metliški gasilci, je ohranjena v Slovenskem gasilskem muzeju dr. Branka Božiča.

Čelado je krasila značka z mestnim stolpom, lestvijo, sekiro in letnico 1869. Danes je logotip društva in nas predstavlja doma in po svetu.

Ob 90-letnici leta 1959 je društvo Belokranjskemu muzeju podarilo svoje stare predmete in ves gasilski arhiv. Razstava je bila kmalu pretesna.

Leta 1960 sta Gasilska zveza Slovenije in zgodovinar dr. Branko Božič začela zbirati staro gasilsko opremo iz vse države. 16. avgusta 1969, ob stoletnici društva, je v Metliki vrata odprl samostojen gasilski muzej. Od 9. maja 2003 nosi Božičevo ime in v dveh razstavnih stavbah ob gradu hrani brizgalne, orodje, fotografije, odlikovanja in značke iz vse Slovenije.